Aleš Strnad

 

ZAOBLJUBLJENA POŽARNA PROCESIJA OB 110 LETNICI HUDEGA POŽARA V ZDENSKI VASI

 

Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu, kakor tudi v imenu PGD Zdenska vas. Ni prav pogosto, da vas gasilci v svečani uniformi nagovorimo iz tega mesta, vendar danes, ko se spominjamo katastrofalnega požara, ki je Zdensko vas 26. aprila 1902 spremenil v živo pogorišče, se spodobi da se poklonimo tedanjemu prebivalstvu za pogumno varovanje svojega živeža in kasneje za oživitev novega življenja v naši vasi.

 

Kakor je razbrati iz člankov tedanjih časopisov, je požar nastal zaradi slabega dimnika v eni izmed hiš, ki je zagorel že kakih 14 dni pred omenjenim požarom, vendar so ga tedaj vaščani uspeli še pravočasno pogasiti.Dimnik je zagorel ponovno, tedaj pa je veter iskre bliskoma raznesel po celotni vasi in kaj hitro gašenje ni bilo več uspešno. Vaščani so vztrajali toliko časa, da se jim je začela vnemati tudi že obleka, ki so jo nosili, na koncu pa so v ognju morali pustiti tudi leseno brizgalno, ki jim je koristila za gašenje.

 

Škoda je bila izjemno velika, saj je pogorela praktično celotna vas. Deloma so se ohranile le hiše, ki so bile pokrite z opeko. V požaru je tako 40 gospodarjem zgorelo 146 poslopij, v celoti vse pohištvo, obleke in hrana. Celo denarja se v raznih hišah ni moglo več rešiti tako, da so kasneje ko so pospravljali požarišča našli le nekaj raztopljenih kron. Da je bila žalost še večja, je požar zahteval tudi dve smrtni žrtvi. Najbrž ni potrebno razlagati, koliko moči in volje je bilo potrebno, da je lahko vas vnovič zaživela. Pomoč je prihajala iz širšega območja, za kar so zaslužni tudi takratni župnik Andrej Ramoveš, deželni poslanec Fran Jaklič in občinski svetovalec Janez Erčulj. Vsekakor pa so glavno delo morali postoriti vaščani, ki so med obnovo vasi stanovali pri usmiljenih posestnikih sosednjih vasi.

 

110 let mineva od te krute sobote. V namen, da bi se obvarovali podobnih nesreč in predvsem od odvrnitve požara so se vaščani zaobljubili s požarno procesijo. Ta je vseskozi potekala prav na dan katastrofe 26. aprila, po letu 1990 pa poteka na velikonočni ponedeljek, ko imamo v Sloveniji dela prost dan. Že od nekdaj se vaščani Zdenske vasi in vasi Cesta radi zatekamo z gorečimi prošnjami Sv. Antonu. V tej bogato poslikani cerkvi nam maše vsekakor hitreje minejo. Na čudovitih freskah, ki jih je priznani umetnik Štefan Šubic med letoma 1860 in 61 upodobil na stropu cerkve, je dobršen del življenja našega svetnika. Na eni izmed njih, za katero se domneva, da je nastala nekoliko kasneje pa je svetnik prikazan nad gorečo vasjo (domnevno Cesto), k njemu pa se obračajo verniki s prošnjami po obvarovanju pred požarom. Tudi sama cerkev je bila že pred preizkušnjo ognja med drugo svetovno vojno. V požaru je pogorel celotni oltar, nedotaknjena pa sta ostala samo »t'brnakelj« in kip Sv. Antona, ki še danes krasi cerkev.

 

In prav v teh zgodovinskih dogodkih je potrebno iskati vnemo in pripadnost gasilskemu društvu, ki na tem delu deluje že 86 let. V Prostovoljnem gasilskem društvu tako deluje veliko mladih, članic, operativcev in veteranov, ki jih večino prihaja iz Zdenske vasi in Ceste v zadnjem času pa se nam na podlagi dobrega dela priključujejo tudi člani iz drugih vasi in bolj ali manj oddaljenih krajev. Tako je nastala pisana druščina, ki sledi sodobnim trendom gasilske taktike in opreme in tako zagotavlja primerno pripravljenost za posredovanja ob požarih in v zadnjih letih tudi pri naravnih nesrečah.

 

Ob koncu naj v imenu PGD Zdenska vas vsem prisotnim zaželim prijetne in blagoslovljene velikonočne praznike, kolikor jih je še ostalo, da bi bili vaši domovi varni pred ognjem, da pa bi ogenj življenja in upanja še naprej gorel v vaših srcih, tako da bomo skupaj kos novim izzivom.

 

Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!